Goriška brda

Skozi stoletja se je v Brdih prepletala danes vidna kulturna dediščina: od kultivirane pokrajine, značilne arhitekture vasi in gradov pa do številnih etnoloških zanimivosti Bricev, šeg in navad ter značilnega govora.

Brda so večinoma obdelana z vinogradi in sadovnjaki, raziskovalec narave pa lahko odkrije mnogo zanimivega o geoloških, klimatskih, botaničnih in drugih posebnosti te neokrnjene pokrajine.

V Brdih ima češnja posebno vlogo. Kmetu predstavlja prvi letni dohodek in od njih so bile nekoč odvisne cele družine. Briške češnje so slovele celo na daljnem Dunaju, pridne briške žene pa so jih prodajale tudi po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Salzburškem. Poleti dozorijo breskve, ki predstavljajo največji delež briškega sadja. Odlično pa tu uspevajo še marelice, hruške, jabolka, fige in slive. Zadnji sadež v letu je kaki.

Velik preobrat tako v vinogradništvu kot vinarstvu so Brda doživela po drugi svetovni vojni, še posebej leta 1957, ko je začela delovati sodobna vinska klet na Dobrovem. Zelo uveljavljeni so tudi številni zasebni kletarji, ki uspešno tržijo svoja vina najvišje kakovosti.

Povsod po briških gričih so posejane vasice, nekatere strjene kot ptičja gnezda, druge razpotegnjene po slemenih, vse pa obdane z zelenjem vinogradov in sadovnjakov, med katerimi se vijejo ceste, poti in steze. Brda so tudi arhitekturno zanimiva, saj so mnoge stare hiše večinoma ohranile staro arhitekturo. Brda so pravi raj za kolesarje, pohodnike in ljubitelje narave.

 

Sofinanciranje

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Vavčerja za digitalni marketing za projekt spletna stran, rezervacijska platforma ter mobilna aplikacija.